Naši zavezniki v boju s komarji: kako jih lahko privabite v svoj vrt

Mnogi imajo radi poletje. In številni bi ga imeli še raje, če takrat ne bi bilo vročine, sopare – in komarjev.

Brenčanje in piki teh nadležnih žuželk in z njimi povezana srbenje in nespečnost so pogosto neizogiben del vsakega poletnega dopusta, piše portal N1 Srbija.

Čeprav so na prvi pogled majhni, krhki in neškodljivi, vsako leto povzročijo skoraj milijon smrti po svetu – več kot katerakoli druga živalska vrsta.

Medtem ko veliko ljudi ve, da se z našo in živalsko krvjo hranijo samo samice komarjev, samci pa z nektarjem, le redki vedo, kdo se pravzaprav prehranjuje z njimi.

Zaveznik iz zraka: netopir

Komarji so hrana številnim živalim: ribam, žabam, pticam, kačjim pastirjem, želvam in še posebej – netopirjem.

Ti nočni leteči sesalci veljajo za največje naravne sovražnike komarjev.

Če vam netopir prileti mimo okna ali terase, bi mu morda morali izreči – zahvalo.

En sam netopir v eni uri poje tudi do 1.000 komarjev, kar predstavlja brezplačno in ekološko dezinsekcijo okolja.

Kako privabiti netopirje na vrt ali dvorišče?

Najboljše boste to dosegli, če boste posadili rastline, ki cvetijo ponoči in privabljajo žuželke. Takšne so na primer materina dušica, nočni svišč, nočna gladijola, jasmin.

Primerne so tudi cvetnice z bledimi cvetovi, saj ti bolje odbijajo mesečino.

Netopirje privlači tudi voda, saj lahko v enem dnevu izgubijo znaten del telesne mase zaradi izgube tekočine.

Poleg tega pa privabljanje netopirjev lahko pomeni tudi dodatno korist za vaš vrt. Netopirjevi iztrebki, znani kot gvano, so bogati z dušikom, fosforjem in kalcijem, kar blagodejno vpliva na rast rastlin.

Zaveznik iz vode: zlata ribica

Ličinke komarjev, ki jih samice odlagajo na vodne površine, so idealna hrana za številne vodne organizme.

Zlata ribica (Carassius auratus) vrsta koreslja, ki je bila naseljena tudi v slovenske vode, lahko vsak dan poje med 1.000 in 2.000 komarjevih ličink, s čimer pomembno prispeva k zmanjšanju njihove populacije.

Je mogoče komarje iztrebiti?

Čeprav si mnogi želijo svet brez komarjev, je njihovo popolno iztrebljenje praktično nemogoče.

Enostavno jih je preveč, njihovi naravni plenilci – tudi netopirji – pa njihovega števila ne morejo dovolj zmanjšati.

Zato se danes vse bolj uveljavljajo ciljane metode nadzora – usmerjene proti vrstam, ki prenašajo bolezni.

Od leta 2019 v ZDA poteka projekt, v okviru katerega v naravo spuščajo gensko spremenjene komarje.

Samci vrste Anopheles stephensi nosijo gen, ki povzroči smrt potomk (samic), še preden dosežejo spolno zrelost.

Na Hrvaškem so leta 2023 uvedli drugo metodo: sproščanje steriliziranih samcev komarjev.

Zagreb je iz Italije uvozil 100.000 sterilnih samcev, v Istri pa so jih izpustili kar 1,2 milijona.

V prvi fazi projekta je bilo sterilnih 14 odstotkov komarjevih jajčec, leto kasneje pa že skoraj 60 odstotkov, kar je raziskovalce navdušilo. V Osijeku trenutno gradijo Center za nadzor komarjev.

Kaj bi se zgodilo, če bi komarji izginili?

Čeprav je misel na svet brez komarjev vabljiva, bi njihovo popolno izginotje lahko povzročilo nepredvidljive posledice v ekosistemih.

Komarji so, čeprav nezaželeni, del prehranjevalnih verig.

Številne žuželke, ptice, dvoživke in sesalci so od njih odvisni v različnih fazah življenja.

Znanstveniki priznavajo, da bi se nekaj zagotovo spremenilo, vendar ne vemo, kaj točno in kdaj bi to opazili.

Resnična zaščita pred komarji je njihovo poznavanje

Netopirji, žabe, ribe in nekatere rastline (kot so sivka, bazilika, melisa, meta, žajbelj in rožmarin – in še nekatere, o katerih smo pisali tudi mi) nam lahko pomagajo v boju proti komarjem.

Toda resnična zaščita je v razumevanju njihove vloge v naravi in v pametnih, ciljanih rešitvah – ne v popolnem uničenju te trdovratne vrste.